PROJEKT HEKAPIT

Društvo študentov naravoslovja si, od svoje ustanovitve leta 2014, prizadeva študentom ponuditi različne prostočasne aktivnosti, ki nadgrajujejo znanje pridobljeno tekom študijskega procesa, hkrati pa omogočajo pridobivanje dragocenih izkušenj, kot tudi druženje mladih s podobnimi interesi.
 
Ker si večina študentov naravoslovnih smeri želi več praktičnega terenskega dela, smo se v letu 2020 odločili za prijavo projekta, skozi katerega, bi sodelujoči pridobili nepogrešljive terenske izkušnje, kot tudi reference aktivnega dela na naravovarstvenem projektu. Ideja o vsebini projekta izhaja iz želje po poglobitvi znanja na področju herpetologije, s katero se ukvarjamo že nekaj let v sklopu akcije ˝Pomagajmo dvoživkam˝, ki jo v sodelovanju z Mestno občino Maribor že nekaj let uspešno vršimo na območju Treh ribnikov v Mariboru. Tako je nastal projekt Herpetologija na območju Klavarije, Piramide in Treh ribnikov (HEKAPIT).

Tekom projekta smo raziskovali herpetofavno, t.i. dvoživke in plazilce, na območju Kalvarije, Piramide in Treh ribnikov. Od aprila do septembra smo na izbranih območjih izvajali sistematične popise, s katerimi smo želeli čim bolje raziskati populacijo herpetofavne na ciljnem območju. Ob terenskem delu, pa je bila naša pomembna vizija tudi prispevati k boljšemu poznavanju, prepoznavanju ter ozaveščenosti širše javnosti tako o naših domorodnih, kot tudi tujerodnih vrstah herpetofavne na tem območju, ter o njihovi pomembni vlogi v ekosistemu. Skozi številne delavnice, predavanja in druge dogodke smo uspešno sodelovali z vsemi generacijami občanov. Največ časa pa smo namenili najmlajšim v vrtcih in mladim v osnovnih ter srednjih šolah.
 

Kalvarija

PREBERI VEČ

Piramida

PREBERI VEČ

Trije ribniki

PREBERI VEČ

DELAVNICE

Eden od zadanih ciljev projekta je bila izvedba poučnih delavnic, kjer smo širši javnosti predstavili vsebino projekta. Izvedba je bila zaradi pandemije COVID-19 precej otežena. Kljub temu smo v mesecu septembru in oktobru izvedli delavnice za približno 530 otrok, ter tako zajeli veliko vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Mestni občini Maribor. V okviru tedna otrok smo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine imeli stojnico na Glavnem trgu in hkrati izvedli delavnico na Mariborskem otoku. Na delavnicah smo predstavili kraljevega pitona, navadno krastačo in želvo grško kornjačo. Pokazali smo 3D model okostja žabe in kače, skupaj z otroci pa smo sestavljali tudi origamije v obliki žabe. Pri najmlajših smo opazili veliko zanimanja in poguma pri rokovanju z živalmi. Skupaj s Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopirjev, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo organizirali dogodek Vse živo v Stražunu, kjer smo se skupaj s Slovenskim odonatološkim društvom osredotočili na živalstvo vodnih habitatov. Delavnice smo izvedli v 18 skupinah v 5 različnih vrtcih, v 5 skupinah na 3 osnovnih šolah in v 7 skupinah na 3 srednjih šolah.

ZBORNIK

V okviru projekta je nastal tudi zbornik. Prenesete si ga lahko tukaj:

Projekt je sofinanciran s strani Mestne občine Maribor

Kalvarija je številnim občanom Maribora in tudi širše dobro poznana. Nanjo vodijo slavne stopnice, ki se strmo vzpenjajo proti vrhu Kalvarije. Seveda pa to ni edina pot na Kalvarijo, nanjo vodijo se številne daljše, za vzpon lažje poti, po katerih se občani vsak dan sprehajajo in se postopoma vzpenjajo proti vrhu, na katerem stoji cerkev svete Barbare. Kalvarija pa je širši javnosti manj znana po njenem vrstnem bogastvu.

Ta je zaradi številnih različnih habitatov in habitatnih tipov zelo pestra. Na prisojni strani se nahajajo vinogradi, travniki, območja, ki so v procesu zaraščanja, skalna, zidna in kamena območja. Na osojni strani pa najdemo pretežno bukov gozd, številne vikende z vrtovi, na bolj položnem delu se nahaja naselje. Ampak kljub vsakodnevnemu poseganju s strani človeka, je prisotna visoka biodiverziteta favne in flore. Kadar je bilo vreme sončno in vroče, smo opazili več plazilcev, kadar je bilo deževno in oblačno, pa smo prednost dali dvoživkam. Za popis plazilcev je bilo tudi pomembno, da smo jih lahko ujeli, kadar so se ti greli na soncu, saj so takrat bili najbolj aktivni in jih je bilo tudi najlažje opaziti. Med predstavniki plazilcev je bilo največ modrasov (Vipera ammodytes). Zanje smo se na nekaterih lokacijah morali precej potruditi, da smo do njih sploh prišli. Modras je zelo dobro poznan večini rednim obiskovalcem Kalvarije, saj ga na nekaterih točkah občasno srečujejo, kadar se ti grejejo na soncu. Ob deževnih dnevih smo se pa odpravili na osojno gozdnato stran Kalvarije, kjer smo iskali dvoživke. Popisi v gozdu so imeli čisto drugačen pristop, kot popisi na prisojni strani. Prebijali smo se skozi gozdno podrast, pri tem pa bili zelo pozorni na dvoživke. V gozdu smo našli obe vrsti rjave žabe (Rana sp.), ki sta prisotni v tem delu Slovenije. Najpogostejša vrsta med dvoživkami je bila navadna krastača (Bufo bufo), katera je bila v večernem času prisotna tudi na prisojni strani Kalvarije v bližini gozda. Na celotnem popisnem območju smo iskali tudi navadnega močerada (Salamandra salamandra), katerega nismo našli. Na osojni strani v urbanem okolju je bila številčnost favne bistveno nižja. Žal pa smo bili priča tudi neljubemu dogodku. Tekom zadnjega popisa v septembru smo opazili uničene kamnite stene, ki so eden od primarnih habitatov modrasov na Kalvariji. V septembrskem popisu smo ugotovili, da je bilo občutno manj modrasov, kot na popisih iz prejšnjih mesecev, kar je nakazovalo, da je bil habitat namerno uničen, prav tako pa smo iz manjše abundance sklepali, da so modrase iz narave odvzeli, kar se dogaja za namene preprodaje na ekostičnem črnem trgu. Dogodek smo prijavili vsem pristojnim službam z namenom, da se to v prihodnosti več ne ponovi. Habitat smo v sklopu projekta HEKAPIT tudi že delno obnovili. Tekom vseh popisov smo opazili še številne ostale predstavnike favne in flore. Najbolj v spominu nam bodo zagotovo ostale kresnice (Lampyridae), ki so se v toplem poletnem večernem času dvigale z gozdnih površin in oddajale svetlobo.

 

Piramida je grič na severnem delu Maribora, katerega nadmorska višina znaša 386 m. Območje Piramide smo razdelili na 15 kvadrantov. Prisojno stran v večji meri predstavljajo vinogradi, med katerimi poteka sprehajalna pot. Na tem delu Piramide se nahaja 8 kamnitih zidov, večina teh je suhih zidov, sestavljenih iz kamnitih blokov (laporja). Takšni zidovi so idealni za plazilce, saj je med kamni veliko lukenj in špranj, ki predstavljajo njihov življenjski prostor, hkrati pa nudijo skrivališča in zaščito pred plenilci in vremenom. Lapor se ob sončnem vremenu hitro segreje, kar plazilci izkoriščajo za segrevanje in nastavljanje sončnim žarkom. V povezavi z zidovi in škarpami so pogosto prisotna grmišča, ki jih največkrat tvori robidovje, drugod pa tudi tujerodne invazivne vrste kot so veliki pajesen, navadna barvilnica ter robinija.

Takšna grmišča nudijo dodatna skrivališča za živali. Gozd na zahodni in vzhodni strani Piramide leži na precejšnjem naklonu, kar v večji meri človeku onemogoča dostop. Na osrednjem delu se razprostirajo vrstno bogati travniki, cvetoče rastline pa privabljajo različne vrste žuželk -na Piramidi in okolici je popisanih kar 317 vrst metuljev (Poboljšaj, K., P. Presetnik & F. Rebeušek, 2004). Travniki so točkasto prekinjeni z ostanki mejic, kjer najdemo predvsem robidovje in drevesa kot je hrast. Travnike in gozd ločuje gozdni rob, kjer so pogosti topoli in breze ter nižje lesnate vrste kot je črni trn, ki zaradi goste razrasti povzroča težko prehodnost območja. Štirje kvadranti ležijo na prisojni strani griča Piramide, kjer je številčnost plazilcev precej večja kot v drugih delih popisnega območja. Zraven osončenosti na večje število osebkov vplivajo tudi primernejši habitati, kot so kamniti zidovi in grmišča. Pomembna bivališča so tudi vinogradi, ki v povezavi z rastjem nudijo primerno kombinacijo skrivališč in odprtih predelov, ki jih plazilci koristijo za gretje na soncu. Prevladujoča habitata na severni strani Piramide sta gozd in travnik. Najpogosteje najdena vrsta je bila pozidna kuščarica (Podarcis muralis), sledi ji zelenec (Lacerta viridis). Kač je bilo manj, med njimi prevladujejo modrasi (Vipera ammodytes), večina jih je bila popisanih le na eni lokaciji, prisotni pa so tudi na ostankih nekdanjega gradu. Po številčnosti jim sledita smokulja (Coronella austriaca) in navadni gož (Zamenis longissimus). Popisali smo tudi en osebek belouške (Natrix natrix), kar pa niti ni tako presenetljivo. Njen življenjski prostor je namreč ob vodi, na našem popisnem območju pa stoječih voda ni, . Kljub temu, da je slepec vsesplošno prisotna vrsta, ga nismo uspeli potrditi. Na območju Piramide smo popisali le eno dvoživko, in sicer rosnico (Rana dalmatina). Pričakovali smo večje število dvoživk, saj se žabe in krastače čez sezono zadržujejo večinoma v gozdu, vendar pa jih nismo opazili niti v dežju. Prav tako ni bilo močeradov (Salamandra salamandra), ki bi jih naj na deževen dan opazili kar nekaj. Ker jih niso popisali niti v drugih dveh popisnih območjih predvidevamo, da ni kriva napačna izbira terenskih dni. Bolj verjetno je, da je populacija močeradov na tem delu Maribora izredno majhna, ali pa vrsta tukaj sploh ni prisotna. Eden od razlogov sta lahko kamninska podlaga in ekspozicija, ki onemogočata zadrževanje stoječe vode na površini. Čeprav podrobnejše analize podatkov med različnimi točkami oz. zidovi nismo naredili, lahko podamo okvirno oceno na podlagi izkušenj s samih terenov. Na pojavnost opazovanih organizmov na tem območju vplivajo nekatere motnje, ki jih povzroča predvsem človek. Dva najdaljša zidova, ki imata vse elemente primernega habitata za plazilce, potekata neposredno ob glavni sprehajalni poti. Tretji zid poteka ob stranski sprehajalni poti, četrti pa neposredno nad hišami in cesto, ki jo stanovalci uporabljajo za dostop z avtomobili. Menimo, da vsaj pri zidovih ob glavnih sprehajalni poti, sprehajalci predstavljajo pomembno motnjo, ki ovira nekatere vrste pri izbiri habitata.

 

 

V neposredni bližini mestnega jedra se nahajajo Trije ribniki, ki so nekoč služili kot vodni rezervat za potrebe napajanja mestnega obrambnega jarka, danes pa so edinstvena točka za floro in favno. Prva ribnika sta popolnoma degradirana. Naseljujejo ju tudi številne invazivne vrste rib in okrasna gizdavka, ki spada med ene izmed najbolj invazivnih živalskih vrst pri nas. Prav te so razlog, da v prvem in drugem ribniku nismo zaznali prav nobenega paglavca navadne krastače (Bufo bufo) in rjavih žab (Rana sp.), kljub temu da so žabe tam mrestile. Tretji ribnik se nahaja v gozdu, zaradi česar ga človeški vpliv ni popolnoma uničil in so paglavci v njem še vedno prisotni. Zaznali smo veliko prisotnost navadne krastače in nekaj manj primerkov rjavih žab. Tekom popisovanja smo lahko spremljali tudi preobrazbo paglavcev v žabe. Razočaralo nas je dejstvo, da so okoliški gozdovi popolnoma degradirani in izsušeni. Zaman smo iskali navadnega močerada (Salamandra salamandra), hribskega urha (Bombina variegata) ter predstavnike popkov. Zabeležili smo tudi prisotnost navadne belouške (Natrix natrix), zelenca (Lacerta vidrilis) ter navadnega slepca (Anguis fragilis). Ob številnih neuspešnih nočnih terenih, kjer smo zaman iskali dvoživke, nas je razveselilo dejstvo, da se na območju še vedno nahajajo številne glive.